[ Pobierz całość w formacie PDF ]
bila skoro do direktnega izpra0 evanja guvernante zapeljala.
Pa premagala se je.
Nekega popoldne se pripelje Meden v svojem najlep0 em
vozu pred drenovski grad. Opravljen je bil najelegantneje;
frak, beli ovratnik, cilinder in rokavice, vse je bilo novo. Na
prsi si je bil pripel krasen nageljnov cvet. Tako je stopal poãa-
si po stopnicah v Boletovo sobo, kjer je vedel, da najde gos-
podarja.
Le-ta je osupnjen vstal s stola ter ogledoval prijatelja, ka-
teri se mu je nekako slovesno bliÏal.
»Ha, ha, ha kaj pa misli0 ? Ali uganja0 predpustne bur-
ke ali se pa Ïeni0 ? Kaj drugega te ni spravilo danes v frak in
beli ovratnik.«
»Zadel si jo, kakor vedno, ljubi prijatelj,« deje Meden ter
gleda okoli, kam bi odloÏil cilinder; malo v zadregi je bil moÏ
ter posku0 al prijazno smehljanje.
»Kaj sem zadel? Da se Ïeni0 ?«
»Da!«
»O ti prekrasni mladeniã! Pa kje je tvoja izvoljena, sreãna
nevesta?«
»Nimam je 0 e; zato sem pri0 el k tebi.«
»Kaj k meni? Ha ha izvrstno! Morda si hoãe0 eno
mojih deklic izbrati. Takoj privolim, da bi bili le dovolj stari. O
130
CIKLAMEN
BESeDA
ti zlati Ïenin samo malo pozno si zaãel. ,Schier vierzig Jah-
re bist du alt «
»Nikar se ne 0 ali,« vzdihne Meden ter si z rdeãim svilenim
robcem obri0 e pot s ãela.
»Torej je bridka resnica?«
»Da, resnica! Ti mi mora0 pomagati!«
»Jaz pomagati? A a!« odgovori zategnjeno
Bolè, kateri je jel spoznavati, kam meri Meden. »Mora0 , ãe
si mi prijazen!«
»Prijatelj, zdaj pa prosim, da govori0 bolj jasno in toãno,
kajti do zdaj te 0 e ne umem.«
»Ah, saj ve0 !«
»Za boga, kaj hoãem vedeti?«
»Elza!«
»A-a-a-a!«
Bolè nala0 ã ni govoril dalje ter se je radoval ob zadregi, v
kateri je tiãal Meden.
»Povej, prijatelj, ali si tudi tedaj, ko si njo vpra0 al, tako nav-
du0 eno govoril, kakor govori0 zdaj?« deje Bolè porogljivo.
Oni je nehal brisati svoje ãelo ter zaãudeno pogledal gra-
0 ãaka.
»Jaz 0 e nisem govoril Ï njo o tem.«
»Ha, ha, ha, izvrstno! Torej Ïeli0 , da jaz govorim zate? Do-
bro vlogo si mi privo0 ãil. Tirer les marrons du feu! Koliko bo0
dal me0 etarine? Stvar ne bo tako lahka, kakor v svoji mla-
deni0 ki zaljubljenosti raãuna0 .«
»Zakaj ne?«
»Pomisli doktor tudi hodi tvojim potom.«
»Njega se ne bojim!«
»Dobro zate! Pa zdaj govori, kako in kaj!«
131
CIKLAMEN
BESeDA
»Prosil bi te, da govori0 z Elzo, je li zadovoljna vzeti me-
ne,« deje Meden skoro jecaje ter seÏe zopet po svoj robec.
»To se lahko takoj zgodi. âakaj malo,« odgovori Bolè ter
stopi k steni, da bi pozvonil.
»Ne, ne, ne,« kriãi Meden, »ne v moji navzoãnosti, nika-
kor ne! Jaz grem.«
»Ti si vzor pogumnega snubaãa! Pomisli vendar, da je naj-
bolj umestno, ako se takoj zmenita. Preveã ãasa ugibati in
presojevati tega ji ne smemo pustiti! To bi ne bilo korist-
no! Torej jaz bom pozvonil!«
»Ah!« je vzdihnil Meden ter sedel na stol v kotu sobe.
»Prijatelj, nekaj je treba 0 e pomisliti, preden pozvonim in
preden se pomenimo: ali ima Elza kaj dote?«
Bolè je bil hudoben, poznal je slabosti Medenove ter vedel,
da pri njem skopost in lakomnost nista zadnji med merodaj-
nimi strastmi.
»Pra0 al nisem,« reãe Meden, »pa to se morda pozve? Ah,
dote ne more imeti, ker je guvernanta.«
»I, morda jo prikriva?«
Meden je ogledoval okna gra0 ãakove sobe ter drgnil z ro-
kama po svojih kolenih.
»Meni je vseeno, ima li doto ali ne. âe jo ima, tem bolje!«
reãe naposled.
Bolè se je s sarkastiãnim nasmehom obrnil v stran ter po-
tegnil zvonec.
Dekli, ki je malo potem vstopila, ukazal je poklicati guver-
nanto in nekoliko trenutkov pozneje je vstopila Elza.
Postala je osupnjena pri vratih, ugledav0 i Medena v praz-
niãni opravi.
»âesa Ïelite?« vpra0 ala je Boleta.
132
CIKLAMEN
BESeDA
»Prosim, sedite tu na stol; razpravljati nam je nekaj vaÏne-
ga.«
»In to bi bilo?«
Guvernanta je umela govoriti z naãinom, kateri je ãasih
celo gospodarju imponiral.
Bolè je spoznal, da mu je treba resnemu biti, in zato je iz-
premenil tudi dozdanjo obliko svojega vedenja.
»Oprostite,« dejal je z resnim glasom, »morda se vam ne
bode dozdevalo umestno moje vsiljevanje, pa prijateljstvo
zahteva, da prevzamem to nalogo. Snubim vas v imenu svo-
jega prijatelja Medena.«
[ Pobierz całość w formacie PDF ]