[ Pobierz całość w formacie PDF ]
je slonela na srcu in mi gledala polna zaupanja in prijaz-
nosti v oãi, sem zopet ãutil slast in vrednost Ïivljenja in
tudi ona mi je 0 epetala: »Oh, nikoli ne bi bila mogla mi-
sliti, da bom uãakala to sreão. Kar sem trpela, je pozab-
ljeno. Naj pride, kar hoãe zadovoljna bom, da mi
ostane0 le ti dober.« To se razume samo ob sebi, da sem
smatral za dolÏnost, podpirati milico; ali rekla mi je s
trdno besedo, da tega ne potrebuje. Rada je popila z
mano kako kupico, rada je vzela od mene tudi molitve-
ne bukve ali kak drug spomin, ponos pa ji ni dopu0 ãal,
da bi sprejela kak denar.
Neizreãeno se zaãudim, ko mi pove naenkrat, da mo-
ra pustiti to sluÏbo. Naj ji verjamem, da ji de to teÏko, ali
ni drugaãe; poslu0 ati mora glas svojega po0 tenja. In zdaj
78
KRANJSKA JEZA
BESeDA
mi razloÏi vse natanko, da jo zalezuje gospodar Ïe veã
ãasa in ji dela tako sramotne ponudbe, da z dobro vestjo
ne more veã ostati v njegovi hi0 i. Jaz pohvalim njen na-
men in jo spremim do kmeta, pri katerem si je na0 la
novo sluÏbo. Ker se je v tej hi0 i tudi krãmarilo, sem imel
izgovor, zahajati tja vsak dan, in tako sva obãevala z
Zinko tudi zanaprej nekoliko tednov.
Svojo milico sem hotel ne le ljubiti, ampak tudi vzeti
za Ïeno. Jako nepremi0 ljeno pa sem ravnal, da sem po-
vedal svojo misel tudi drugim ljudem. Verjeti mi ni ho-
tel nihãe, vsi so dejali, da Zinko samo trapam in zapelju-
jem. To sem Ïe omenil, da Dolenjci ne ãislajo druÏine za
kaj veã ko za domaão Ïival. Dekel ne jemljejo nikoli 0 e
kmeãki fantje ne, nikar gospodje. ·e z gruntarskimi hãe-
rami se 0 krici le 0 alijo, Ïenijo pa se zgolj med sabo. Ka-
dar se je pripetil redek sluãaj, da je peljal kak gospod
kmetico pred oltar, je bil tisti gospod vselej kak prav po-
seben »norec«, mene pa farmani niso poznali za beda-
ka, marveã so me ãastili kot »velikega uãenjaka, ki be-
rem knjige s tako ãudnimi ãrkami, da jih doslej v tem
kraju takih 0 e nihãe videl ni«. Za velikega uãenjaka me
je povsod razglasil Ïe moj gospodar Florec in, dohajaje
k nam pit, so ljudje sami razgledovali mojo bukvarnico
in zijali osupnjeni v glagolske kljuke Asemanovega
evangelija in v druge take ãarobije ter so odhajali s pre-
priãanjem, da razumem vse jezike in knjige celega sve-
79
KRANJSKA JEZA
BESeDA
ta in znam gotovo tudi coprati. In taka svetla glava, tak
stra0 anski uãenjak bi se hotel tako poniÏati, tako zavreãi
v prah in blato, da bi snubil deklo!! Ljudje bi bili stavili
svojo glavo, da meni 0 e na misel ne more priti kaj take-
ga.
Jaz sem se smejal takim govoricam in sem delal skri-
vaj osnove za bodoãe Ïivljenje. Imel sem priliko, dobiti
precej dobro privatno sluÏbo, ki bi z mojo poãitnino
vred prehranila lahko mene in rodovino. Ali veliko bolj
me je mikalo, vzeti v najem kako kmetijo in ostati z Zin-
ko na deÏeli. Ko bi se bila vr0 ila ta reã brez zapreke, ni
dvombe, da bi bila v pol leta poroãena in bi bila Ïivela
v miru in prijaznosti drug z drugim.
âlovek obraãa, ljudje obrnejo in pripisujejo to Bogu,
ne pa sebi; ali Bog ne bo odgovarjal za na0 e hudobije.
Nevihta se zbere od treh krajev. Moj gospodar Florec,
zvedev0 i mojo ljubezen z Zinko, je bil prepriãan, da sem
jo spravil jaz iz sluÏbe, in je koval ma0 ãevanje. ·el je k
duhov0 ãini ter ji je s hinavsko poboÏnostjo zaãel pripo-
vedovati, kako stra0 no ga je bolela moja pregre0 na za-
veza z deklo in da jo je dal zato od hi0 e, ker se je bal po-
huj0 anja in Ïaljenja boÏjega. Prosil je Ïupnika, naj raz-
dere za boÏjo voljo to neãisto ljubezen, da ne trpi dekli-
ca 0 e huj0 e sramote in nesreãe.
80
KRANJSKA JEZA
BESeDA
Florec je hotel zapreãiti mojo Ïenitev tudi zato, da ga
ne bi jaz pustil in mu odtegnil dobiãka, ki ga je imel od
mene.
V okolici je takrat Ïivela nekaka zaljubljena gospodiã-
na, z romani v glavi, ali brez denarja v Ïepu in brez le-
pote na telesu. Ta pokveka je veliko let zdihovala in pri-
ãakovala Ïenina, ali brez uspeha. Videã mojo ljubezen z
Zinko, je zaãela stra0 no vihati nos; poleg njenega pre-
priãanja bi se bil moral lotiti nje gospodiãne, ne pa
zamazane dekle. Nastavila mi je razne mreÏe, ko pa se
ne dam zasaãiti, je jela draÏiti in vzdigovati zoper mene
vse kmeãke fante, dekle in tercijalke; posebno tesno se
je zdruÏila v ta namen s farov0 ko kuharico.
Ravno v tisti krãmi kakor Zinka je sluÏila njena sta-
rej0 a sestra Micka, deklica brez sramu in po0 tenja. Pre-
drznila se je meni v obraz govoriti zaniãljivo zoper Zin-
ko, ãe0 da ni vredno in nobena ãast zame, ljubiti tako
tapico, tako kislico, ki ni za nobeno veselje in ne za ta
svet; naj si raj0 i izvolim njo; rada me bo imela kar tako,
pa ne bo priãakovala, da bi jo kdaj vzel, ker ve, da dek-
la ni za gospoda. Zaãela mi je dajati oãitne prilike za
greh; ko zapazi, da ji povraãam dobro voljo z zaniãeva-
njem, se zaveÏe tudi ona z mojimi sovraÏniki.
Bog si ga sam vedi, kaj so ti ljudje Zinki nakvasili in
nalagali zoper mene! Kamor se je ganila, jo je poklical
kak sosed ali soseda ali vrstnica ali kak zabavljivec in jo
81
KRANJSKA JEZA
BESeDA
odvraãal od mene s kletvijo in prisego, da jo hoãem
osramotiti, ne pa vzeti. Pri0 li so nadnjo tudi star0 i in
sploh vsi tisti ljudje v fari, katerim je verjela vse in jih
spo0 tovala, odkar je na svetu. Vsi ti sorodni in ãastitlji-
vi ljudje so ji potrdili v en glas, da jo mislim zapeljati, in
so jo opominjali in svarili z ostro besedo, naj se me ogib-
lje. Zinka je bila prosta, bojeãa, neizku0 ena deklica; od
konca me je proti ljudem zagovarjala, pozneje jih je za-
ãela poslu0 ati in se me bati. Ko sem jo videl poslednji-
krat, se je tresla kakor 0 iba in je stala dve minuti molãe
pred mano, potem pa mi pobegnila. UboÏica je veã ver-
jela ljudem kakor sebi, ki ni sli0 ala iz mojih ust nikoli
nobene kvante, nobene prepovedane Ïelje.
Zdaj sem odnehal tudi jaz; dobil sem prepriãanje, da
Zinka ni zame. Moje prevzetno srce je zahtevalo od mi-
lice, da zaupa meni veã kakor celemu svetu, veã kakor
angelu iz nebes, ãe bi jo pri0 el motit. Zdaj vem, da je
zahtevalo nemogoão reã. Mladeniãi toÏijo 0 e omahlji-
vost svojih izobraÏenih ljubic, katerim je dala skrbna
odgoja dostikrat tudi kaj znaãaja; kako sem mogel priãa-
kovati 0 ele jaz od kmeãke dekline upofrnost zoper glas
cele rodovine in soseske! Nekaj ãasa me je trla huda
jeza, srce se ni moglo lahko navaditi te nove praznine.
Sãasoma mi je seveda odleglo.
Ta moja druga ljubezen se mi je zdela kakor mrzlica;
dokler ãloveka trese, mu ni dobro, ko preboli, se pa ãuti
82
KRANJSKA JEZA
BESeDA
0 e bolj zdravega in moãnega kakor prej. Zinke nisem veã
[ Pobierz całość w formacie PDF ]