[ Pobierz całość w formacie PDF ]
»Stori, kar hoãe0 !« je Henrik godrnjal. »Vem pa, da
bo0 brez Eme prav slabo opravil pred Urhom.«
Majnhalm je sedal, vstajal in stopal sem, tja, naposled
pa vzdihnil:
»Pa naj jo vzame!«
»Saj drugaãe ni mogoãe!« se mu je Henrik posmehnil.
170
BELI MENIHI
BESeDA
XIII.
rugi dan sta sredi lepega dopoldneva res jezdila
Dãez Vrhé na Kravjek; za njima se je po slabi poti
spotikalo veliko spremstvo. Tako bahato spremstvo je
bilo nepotrebno, saj pot ni bila dolga in napada se tudi
ni bilo bati odnikoder; ali Majnhalm je hotel, da se Urh
Ljubljanski spomni, kako mogoãen je vi0 enjski gospod
in kako odliãen njegov rod.
Brat in sestra sta molãala vso pot. Njega je skrbelo,
kako se bo izmotaval Urhu, ki ga bo brÏkone trdo pes-
til; skladal je zagovor za zagovorom, vendar pravega, da
bi rekel: tale pa bo! ni in ni mogel uganiti.
»Niã se ne bom posebno otepal, 0 e zareklo bi se mi
kaj, da bi me sitneÏ ljubljanski potipal 0 e za katero dru-
go Ïilo!« je naposled sklenil. »Saj je Ema tu,« se je za-
na0 al. »Zakaj pa je Bog Ïenski ustvaril jezik?«
Grofinja Ema, poboÏna Ïenska in ljubeãa sestra, je Ïe
doma dosti ujedala razuzdanega brata; zdaj je nejevolj-
no molãala in otoÏno premi0 ljevala, kako bi zavrla div-
je Ïivljenje na vi0 enjskem gradu.
171
BELI MENIHI
BESeDA
»Majnhalm se mora oÏeniti, sicer zanj ne bo prav!« je
na0 la misel, ki se ji je zdela prav0 a in prav0 a. »Tudi Hen-
rik se bo potlej unesel in kam priÏenil.«
Majnhalm je nenadoma pridrÏal konja, nosnice so
mu zadrhtele od vznemirjenja, oãi so se uprle v daljo na
desni strani in so mraãno obstale.
Po stari cesti ãez Ilovo goro se je navzdol spu0 ãala ãe-
tica potnikov s tovornimi konji.
»Kdo so,« ga je grizlo. »Kako se upajo golomi0 iti tod
brez vednosti Vi0 enjskih?« BrÏ je velel hlapcu, naj skoãi
in pozve, kdo so, odkod in kam gredo, kaj tovorijo in
pokaj se ne oglasijo na vi0 enjskem gradu, da bi plaãali
potno dav0 ãino. Hlapec je zdirjal in se je kmalu vrnil.
»Zidarji iz âedada,« je na kratko povedal. »Oglejski
oãak jih je poslal v Stiãno, da bi zidali samostan; tovo-
rijo pa le zidarska orodja in svoje potne potreb0 ãine.«
»In zakaj se izogibajo Vi0 nje gore?«
»Pravijo, da jim je preveã od rok; sicer pa da potuje-
jo z varstvom oãakove oblasti v samostansko gospo0 ãi-
no in da ne poznajo navad tega divjega kraja.«
Majnhalma je pogrelo, da je kar zardel od togote. âe
ne bi bilo Eme, bi 0 el in jih pouãil o navadah »tega div-
jega kraja«, da bi jih pomnili noter do smrti.
Urh Ljubljanski je bil tisti dan prav dobre volje.
Pravkar je na Kravjek pridirjal brzi sèl grofa Otona
Ostrovrharja s Svibnega in naznanil, da plemeniti in
172
BELI MENIHI
BESeDA
mogoãni gospod grof in njegova plemenita in lepa hãi
grofiãna Zofija prihajata v goste in da sta nemara Ïe
prav blizu.
»Kje si se loãil od njiju?« je slastno izpra0 eval slà.
»V Metnaju nad Stiãno.«
»In se nisi kaj mudil spotoma?«
»Vso pot sem dirjal. Konj je dober. Kaj dosti veã ko
eno uro nisem potreboval do semkaj.«
»Zdaj zdaj utegneta biti Ïe tu,« je Urh dognal in se
umaknil na grajski stolp, da bi Ïe od daleã zagledal mila
gosta. Oãi so mu iskale proti Stiãni, misli pa so se bale.
»Ostrovrhar je poboÏen moÏ in zelo cerkven; saj je
sti0 kemu samostanu za zveliãanje svoje du0 e Ïe v dar
namenil pet kmetij pri Litiji,« je vedel. »Kaj, ko bi ga me-
nihi kje prestregli zdajle in mu potoÏili, kak0 nih jim je
bilo ondan sli0 ati na Kravjeku?«
Te misli se je res ustra0 il. Da, ãe bi Ostrovrhar to zve-
del, ne bi bilo prav niã nemogoãe, da bi od trmoglave
goreãnosti ovrgel zmenek, ki ga ima z njim, in da mu ne
bi dal Zofije.
»Zbogati se bo treba, z menihi, zbogati,« je spozna-
val. »In Vi0 enjske obuzdati, da bo tudi menihom v0 eã!«
Iz takih misli ga je vrgel rog grajskega ãuvaja, ki je na-
znanil, da se nekdo bliÏa. Ozrl se je in je tudi sam opa-
zil Vi0 enjskega z velikim spremstvom.
173
BELI MENIHI
BESeDA
»In prav danes mi pride ta rogovileÏ!« je nejevoljno
stresnil z glavo in se spomnil sovra0 tva, ki je zaradi de-
Ïelnoupravnih zdrah razdvajalo rodovino mogoãnih
grofov ·ponhajmov, koro0 kih vojvod, in rodovino v Sa-
vinjski in Slovenski krajini slavnih in bogatih grofov Pla-
jenskih . . .
Ha, in zdajle je prilika za hud udarec po grofih Plajen-
skih v Vi0 nji gori . . . In te ma0 ãevalne Ïelje so se kma-
lu umikale prej0 njim mislim in skrbem. Pa obraz se mu
je brÏ zjasnil, neka misel ga je udobrovoljila.
»Saj res!« si je pokimal. »To bi potolaÏilo menihe in
pridobilo Ostrovrharja!«
Voljna misel ga je do kraja udobrovoljila, pogled mu
je spet tipal proti Stiãni, srce je 0 lo z njim in iskalo gro-
fiãno Zofijo.
Po dolini se je mirno igral lahak veter, su0 il njive, Ïe
za ajdovo sev razgaljene, in prebiral listje na drevju,
le cestnega prahu, ki ga mezgajo konjska kopita, ni dvi-
gal 0 e nikjer.
»Preden prideta, bom z Vi0 enjskim Ïe opravil,« je de-
jal in odhitel v vite0 ko sobano, kjer sta ga ãakala Majn-
halm in Ema.
»O veleplemenita gospa grofinja, kaj pa vi? Neskonã-
no me veseli, da vas smem pozdraviti pod svojo streho!«
je Urh v zadregi pozdravljal Emo, ki je ni priãakoval in
ki mu bo najbrÏ v napoto, ko ji bo sodil brata. »Kako pa
174
BELI MENIHI
BESeDA
kaj va0 moÏ in moj prijatelj veleplemeniti gospod Vol-
frad grof OrtenburÏan?«
»V Savinjsko krajino je od0 el Ïe pred mnogimi dnevi,
da bi videl, kako oskrbniki gospodarijo na0 im poses-
tvom in da bi gradovom dal pregledati in popraviti utrd-
be.«
»Pa ne da bi se bal vojne nevarnosti?« se je ustra0 il
tudi za svoj ugled, ãe bi se izkazalo, da imajo drugi bolj
bister pogled in bolj oster voh za javno varnost.
»Tisto menda ne,« se je Ema nasmehnila; »la zaradi
previdnosti, pravi, je prav, ãe so utrdbe in dvorci zme-
rom, kakor morajo biti.«
»Da, prijatelj Volfrad je skrben gospodar in pameten
moÏ!«
»In njega, ne mene, bi zdajle imeli pod svojo streho,
ãe bi bil doma!«
»Ne, ne prav je, kakor je, veleplemenita gospa gro-
finja!« ji je vljudno ugovarjal. »Njega vidim veãkrat nego
vas!«
»A tudi danes sem le poniÏna prosilka pred vami, ve-
lemoÏni gospod vojvoda!« se mu je priklonila.
Majnhalmu se je srce topilo od zadovoljnosti in res-
niãnega obãudovanja, kako ti Ema zna meãiti tegale v
svojo moã in oblast zagledanega Urha.
175
BELI MENIHI
BESeDA
Kakor kak azijski malik je Urh, debel in zalit, 0 iroko
sedel in rdel od ponosa, tako so ga mehko boÏale pri-
kupne besede ugledne in mogoãne grofinje.
»Nobene pro0 nje vam ne bi mogel zavrniti, veleple-
menita gospa grofinja!« je dejal, vstal in se ji globoko
priklonil.
Tudi Ema se je dvignila, sklenila roke in dejala: »Pro-
sim vas, velemoÏni in praviãni gospod vojvoda, da bi bili
milosten sodnik mojemu bratu!«
Urhu se je obraz zmraãil, oãi so 0 ele zdaj obstale na
Majnhalmu in so se preteãe zasvetile.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]