[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Juri je odkimal.
»âe se ti pa ne ljubi,« je nadaljeval Miha in iskal pipe
po Ïepih, »saj ti ni treba iti. Pojdiva na Hrva0 ko v 0 ume.
Tam te ne najde nihãe.«
»Pusti me, Miha!« je dejal Juri. »Kar sem sklenil, to
storim. Da bi se klatil vse Ïivljenje po svetu, tega ne.«
215
MALO ÎIVLJENJE
BESeDA
»Krznarjev Tone si je bil pa na nogi izpraskal rano in
vtaknil noter en grah ali kaj, da se ni zacelila. V par ted-
nih so ga poslali nazaj, ãe0 , da mu kost gnije, in doma je
bil v par tednih zdrav. Kaj meni0 , Juri.«
»Zaman se trudi0 , Miha,« je konãal Juri razgovor in se
tesneje zavil v suknjo. Miha je zmignil z rameni, ãe0 , da
le njemu dobro Ïeli.
Zami0 ljen je hodil nekaj dni Juri in preudarjal, kaj bi
storil in kako bi storil. Smilil se je domaãim, ki so sluti-
li, kaj da premi0 ljuje; on pa se je obraãal proã od Rozal-
ke, kadar sta se ujela z oãmi in so njo posilile solze.
Mrzlo pomladno jutro je bilo in steÏka je predirala
bleda meseãina vlaÏno meglo, ko je predramil Juri, na-
pravljen za na pot, tovari0 a Miha v hlevu.
»Kaj pa je, Juri? Kaj hoãe0 ?« se je pretegoval Miha in
si mel oãi.
»Jaz grem. Miha, ti pa pozdravi, ko se zdani, vse do-
maãe in reci, da bom kmalu kaj pisal.«
»âe gre0 na Hrva0 ko, grem s teboj,« je dejal Miha in
segel po 0 kornjih poleg leÏi0 ãa.
»Ne, ostani!« ga je miril Juri. »Jaz grem v vojake.«
»Kakor hoãe0 . Ampak spremim te lahko.«
»Tudi ne. Sam pojdem. Ti pa pozdravi oãeta, kadar se
bosta videla. Malo hudo mi je; zato se moram hitro loãi-
ti. Zdrav, Miha!« Juri je zaprl hlev za seboj, si potisnil
klobuk na oãi in zavil po strmi poti skoz gozd v Dolino.
216
MALO ÎIVLJENJE
BESeDA
Par ur pozneje je premi0 ljeval Miha, ali se mu je sa-
njalo, da je vzel Juri slovo, ali je res. ·el je klicat prijate-
lja, ki ga ni bilo od nikoder, vzel orgle in posku0 al, ãe
ima 0 e zadosti gibke prste.
»Kaj sem vam Ïe hotel povedati, mati,« je dejal, ko so
ga klicali h kosilu. »Juri je 0 el v vojake in vas lepo po-
zdravlja.«
Mati je prikimala, ker je priãakovala tak0 ne novice;
Rozalke pa ni videl Miha tistega dne niã.
Kakor hitro pa je zvedel Premec, da je 0 el Juri v voja-
ke, si je ogrnil suknjo, vzel klobuk in palico in se napo-
til najprej k PrimoÏevim v Dolino. Tam je naloÏil sedem
suhih klobas, prekajeno gnjat in hlebec kruha in hajdi
za Jurijem v Ljubljano. A 0 e istega dne se je vrnil z no-
vico, da je Juri Ïe od0 el na vojsko s Piemontezi. Iz jeze in
Ïalosti je obsedel Premec pri PrimoÏevih, preklinjal Ro-
Ïanca in Piemonteze, jedel klobase, Juriju namenjene, in
pripovedoval, kar je bil o vojni sli0 al v Ljubljani in 0 e
mnogo veã; da se ne borimo samo s Piemontezi, katere
bi hitro pozobali, ampak tudi s Francozi, ki imajo v svo-
jih vrstah Afriãane, grde kakor same po0 asti, vsaki teh
po0 asti pa sedi na rami 0 e gr0 a opica ali nekak0 na divja
maãka, in kadar se sprimeta vojski, poskaãejo te maãke
na0 im vojakom v obraz in puhajo in praskajo, da ne
morejo ubogi vojaki ne meriti, ne streljati.
217
MALO ÎIVLJENJE
BESeDA
»Franca, pridi sem!« je poklical svojo snaho. »Ti si
takorekoã moja hãi; poslu0 aj me, kaj ti reãem. Vojak po-
trebuje denarja, to ve vsak norec. Ti pripravi par dese-
takov, da jih po0 ljemo Jurãku, kakor hitro nam pride
kak0 no pisanje!«
»O tem sva se Ïe tudi menila z moÏem,« je dejala
Franca.
»Ah, kaj bo0 z moÏem!« se je jezil starec. »On je sko-
puh, in ãe je moj sin, se je izvrgel. Ti mu vzemi denar, in
jaz ga po0 ljem Juriju. Francetu ni treba niã praviti; ta naj
mu sam po0 ilja. Ampak kar bo on poslal, 0 e za sok ne
bo. Torej, Franca, pametna bodi in mene poslu0 aj!«
Tako je uãil Premec svojo snaho, ki je vsak dan
povpra0 evala na po0 ti, ãe je Ïe pri0 lo kak0 no pismo.
Zase pa je hodil povpra0 evat Premec.
In Juri ni pozabil svojih ljubih v domaãem kraju. Pi-
sal je star0 em, kako so ga poslali kot izveÏbanega voja-
ka takoj na La0 ko, koliko da trpe na neprestanih poho-
dih po neizmernih ravninah, kako malodu0 ni so vojaki,
ki ne vedo, ãemu jih gonijo semintja in zopet nazaj, in
da se povsod 0 iri sum, da so predani. Obetal je Juri, da
bo pisal vsak teden, in vsak teden sta priromala Miha s
Strme peãi in Premec z Gorice v Dolino, da izvesta, ali
kaj pi0 e Juri. Slaba, neugodna poroãila Jurijeva pa je
spremljal Premec s tako hudimi opombami, da bi bil
sedel par let zaradi veleizdaje, ãe bi ga bil ovadil kateri
218
MALO ÎIVLJENJE
BESeDA
izmed domaãih. ·e bolj pa se je razjaril moÏ, ko en te-
den ni bilo nobenega pisma. Sam je letel na po0 to in
razgrajal, da mu je zagrozila odpraviteljica, da ga bo
toÏila, ãe zine 0 e eno besedo, zaradi razÏaljenja c. kr.
po0 te. Domov grede pa je nagnal s kamenjem po0 tnega
sla, ki mu je zaãel pripovedovati, da je bila na0 a vojska
tepena pri MaÏenti.
A tudi drugi teden ni prinesel nobenega pisma, in
[ Pobierz całość w formacie PDF ]